MITOHONDRIJ: 9 NAČINOV, KAKO SPODBUDITI GONILNO SILO VSAKE CELICE

Kaj so mitohondriji in kako nam pomagajo? Mitohondriji so celične strukture oz. organeli. Sodelujejo pri večih celičnih procesih, njihova najpomembnejša naloga pa je celično dihanje s katerim pridobivajo energijo, ki je shranjena v kemijskih vezeh hranljivih snovi in jih pretvorijo v energijo, ki jo celica uporabi za njeno aktivnost.
Energija se nahaja v molekuli ATP-adenozin trifosfat, ki nastane pri procesu celičnega dihanja. Mitohondriji proizvedejo približno 90% ATP v našem telesu, za kar jim upravičeno rečemo gonilna sila našegih celic.
Ko mitohondriji delujejo optimalno, dobivajo celice dovolj »goriva« za normalno delovanje. Kadar pa mitohondriji ne delujejo kot bi bilo potrebno, pride do poškodb in napak pri celičnih procesih, kar pa je eden glavnih vzrokov staranja.
ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SPODBUDIMO DELOVANJE MITOHONDRIJEV?
Nedelovanje v mehanizmu nastajanja ATP, v naših mitohondrijih, poveča nastanek stranskih produktov celičnega dihanja, ki so v velikih koncentracijah nevarni za mitohondrije. S časom pa nedelovanje mitohondrijev vodi v stopnjajoče se oviranje vseh bioloških procesov v našem telesu.
To se v vsakem primeru zgodi s starostjo, vendar pa lahko vplivamo na delovanje mitohondrijev in izboljšamo njihovo efektivnost pri ustvarjanju energije in njihovo kapaciteto, kar pa lahko pripomore k počasnejšemu in bolj zdravemu staranju.
9 NAČINOV KAKO IZBOLJŠATI DELOVANJE MITOHONDRIJEV
1. OMEJITEV KALORIJ
Omejitev vnosa kalorij je najuspešnejši pristop k podaljševanju življenja. To dejstvo pa lahko vsaj delno pripišemo povečanju zmogljivosti mitohondrijev.
Omejitev kalorij deluje kot stresni signal na mitohondrij in v njem spodbudi nastajanje prilagoditev. Izboljša njihovo aktivnost in sposobnost reguliranja oksidativnih produktov, ki povzročajo oksidativen stres, hkrati pa zmanjšanje vnosa kalorij podpre kvaliteto celičnega dihanja in preprečuje oz. popravlja napake pri procesu. Spodbuja pa tudi obnavljanje omrežja mitohondrijev, ki omogoča izločanje poškodovanih mitohondrijev in nastajanje novih, da jih nadomestijo.
2. TELOVADBA
Telovadba zahteva veliko energije, za delovanje naših mišic. S tem mitohondrije v mišicah zelo obremenimo in celica se temu upira tako, da zahteva počitek za nabiranje nove energije. Mišične celice pa se odzovejo tudi tako, da začnejo proizvajati več mitohondrijev. To poveča sposobnost celičnega dihanja in kapaciteto novo nastalih molekul ATP iz hrane za kontrakcije mišic.
To je ena izmed prilagoditev mišičnih celic in eden od razlogov zakaj, se naša telesna zmogljivost s treningom izboljšuje.
3. HRANA ZA MITOHONDRIJE
Obstaja veliko hranil, ki pomagajo mitohondrijem opravljati njihovo delo in vzdrževati zmogljivost. Ta hranila zagotavljajo substrate in kofaktorje, ki stimulirajo aktivnost mitohondrijev in krepijo obrambo celice pred radikali in tako zaščitijo mitohondrije pred oksidacijo. Hranila hkrati zaščitijo membrano mitohondrija in jo obnavljajo.
Pri spodbujanju mitohondrijev uporabljamo hranila, ki vsebujejo B vitamine, minerale, polifenole in druga hranila kot so L-karnitin, ALA- alfa lipoična kislina, koencimQ10, kreatin… Lahko jih jemljemo kot prehranska dopolnila, najdemo pa jih tudi v naravni nepredelani hrani: sadju in zelenjavi, oreščkih in semenih, morski hrani in mesu.
4. SPANJE
Človeški možgani potrebujejo veliko energije in zaradi visokega tempa njihove presnove, kopičijo veliko odpadnih snovi. Med spanjem se možgani znebijo produktov, ki bi lahko bili toksični za mitohondrije (predvsem v visokih koncentracijah).
Za primer lahko vzamemo molekulo beta amiloida. Pri normalnih koncentracijah beta amiloid varuje nevrone (živčne celice) in spodbuja njihovo delovanje. Vseeno, pa pri kopičenju beta amiloida ta postane škodljiv za nevrone in njihove mitohondrije.
Ker je energija mitohondrijev ključna za vsako možgansko funkcijo je zelo pomembno, da se izognemo vsakemu kopičenju toksičnih izločkov. To pa storimo tako, da zagotovimo telesu dober nočni spanec, ki bo pomagal možganom ohranjati zdrave mitohondrije.
5. TEHNIKE SPROŠČANJA
Psihološki stres vpliva na fizično zdravje našega telesa in mitohondriji imajo pri tem vplivu ključno vlogo. Stres lahko spremeni strukturo mitohondrijev in njihovo funkcijo s pomočjo stresnih hormonov in drugimi signali stresa, ki jih mitohondriji zaznajo.
Kroničen stres tako povzroča disfunkcijo mitohondrijev in spremeni celoten celičen proces. Takšna disfunkcija pa je še posebej nevarna za živčni, endokrini in imunski sistem iz česar sledijo negativni vplivi na celotno telo.
S tehnikami sproščanja, kot so meditacija, joga, dihalne vaje, tai chi itd. lahko preprečimo vpliv stresa na telo. Dokazano je, da ima redna vadba tehnik sproščanja vpliv na urejanje in nadzorovanje genov povezanih z zdravim delovanjem mitohondrijev.

Mitohondriji vzdržujejo življenje, ker proizvajajo energijo za delovanje naših celic. S podpiranjem njihovega delovanja, pa podpiramo delovanje tako rekoč vsake celice in sistema v telesu. Ojačanje delovanja mitohondrijev pa nam pomaga pri doseganju dolgega in zdravega življenja.

6. SONČNA SVETLOBA
Seveda ne smemo pozabiti, da je nezaščiteno daljše izpostavljanje soncu zelo škodljivo, vendar pa je ravno prava količina bistvena za zdravje. Vsem nam je znano, da s soncem, skozi kožo, dobimo pomembne količine D vitamina.
Nujno, ga moramo pridobiti s soncem in hrano, pri ljudeh, ki jim ga primanjkuje, pa ga je potrebno nadomeščati s prehranskimi dopolnili, da ta izboljša kapaciteto mitohondrijev v mišicah.
7. IZPOSTAVLJENOST MRAZU
Ko nas zebe, dve vrsti tkiva takoj odreagira s proizvajanjem dodatne toplote. Eno so skeletne mišice, ki proizvedejo toploto s pomočjo drgetanja. Drugo pa je rjavo maščevje, ki za proizvodnjo toplote ne potrebuje drgetanja.
Drgetanje sprošča toploto tako da porablja zaloge telesa in sprošča ATP, da proizvaja energijo za kontrakcijo (krčenje) mišic. Drgetanje tako indirektno spodbuja mitohondrije, da sproščajo toploto. Maščoba pa, za razliko od drugih tkiv, vsebuje molekulo, ki lahko proizvaja toploto ločeno od ATP proizvodnje in tako uporablja mitohondrije za direktno proizvodnjo toplote.
V obeh, skeletnih mišicah in maščobi, mraz stimulira delovanje mitohondrijev in njihovo biogenetiko. Zato, lahko izpostavljenost mrzlemu tušu ali krioterapija spodbudijo, da nas mitohondriji grejejo.
8. IZPOSTAVLJENOST TOPLOTI
Tudi toplota lahko sproži koristen biološki odziv. Vročina deluje kot blag stresni signal in sproži celični, ki povzroči prilagoditev.
Eden glavnih predstavnikov teh prilagoditev pa je mitohondrij, ki poveča svojo funkcijsko kapaciteto. To se je pokazalo na skeletnih in srčni mišici. To se je pokazalo tudi s študijami o savni, ki podaljša vzdržljivost in zmanjša tveganje za srčno-žilnimi boleznimi.
9. PODPIRANJE NAD+
NAD+ (Pridobljen iz nikotinamid adenin dinukleotida) je molekula pridobljena iz vitamina B3, ki jo najdemo v čisto vsaki celici v našem telesu. NAD+ ima ključno vlogo za delovanje mitohondrijev in je v glavnem odgovorna za prinašanje elektronov, pridobljenih iz hrane, do transportne verige elektronov za sintezo ATP. Iz tega pa lahko sklenemo dejstvo, da je NAD+ enako pomembna molekula kot ATP sama in posledično nujna za ohranjanje zdravja.
Z leti se raven NAD+ v tkivih samodejno zmanjša. To pa pripomore k procesu staranja. Vseeno pa lahko povečamo raven NAD+ z oskrbovanjem celic s hranili, ki pomagajo optimirati to raven in podpiramo delovanje mitohondrijev, s tem preprečimo bolezni povezane s staranjem in podpremo dolgo življenje.
ZAKLJUČEK
Mitohondriji vzdržujejo življenje, ker proizvajajo energijo za delovanje naših celic. S podpiranjem njihovega delovanja, pa podpiramo delovanje tako rekoč vsake celice in sistema v telesu. Ojačanje delovanja mitohondrijev pa nam pomaga pri doseganju dolgega in zdravega življenja.